Ruttejev predlog, ki bi od zaveznic za obrambo zahteval kar 5 odstotkov BDP

V igri naj bi bil nov načrt, s katerim bi generalni sekretar Nata Mark Rutte zadovoljil ameriške zahteve po zvišanju obrambnih izdatkov. Kot so za Reuters dejali neimenovani viri, naj bi Rutte predlagal, da članice zavezništva povečajo obrambne izdatke na 3,5 odstotka BDP pri tem pa dodatnih 1,5 odstotka BDP namenijo zadevam, povezanim z obrambo. Ruttejevi tiskovni predstavniki poročanja niso direktno zavrnili ali potrdili.
Članice zavezništva bi tako izpolnile zahtevo Donalda Trumpa po petih odstotkih BDP, ki bi šli v obrambne namene. Kot še piše Reuters, bi Ruttejev predlog zadostil Trumpovim zahtevam, hkrati pa evropskih držav in Kanade ne bi zavezal k 5-odstotnim temeljnim obrambnim izdatkom, ki so po mnenju mnogih politično in gospodarsko neizvedljivi.

Kaj točno bi lahko zaveznice uvrstile med projekte, ki bi se napajali iz 1,5 odstotka BDP, ni znano. Uradniki so za Reuters dejali, da bi v ta koš med drugim lahko sodila tudi vlaganja v cestno omrežje, ki je namenjeno transportu vojaške mehanizacije.

Trumpovih zahtevanih petih odstotkov BDP sicer trenutno ne dosega nobena članica Nata. Največji delež BDP je lani za obrambo namenila Poljska, ki je kot edina presegla štiri odstotke (4,07). Več kot tri odstotke BDP so za obrambo namenile še ZDA, Estonija, Litva in Latvija. Slovenija je na drugi strani lani za obrambo namenila 1,37 odstotka BDP. Manj so porabile le Španija (1,24), Belgija (1,29) in Luksemburg (1,30).

Debata o dviganju vložkov v obrambo se pri nas odvija že precej časa, v ospredju pa je trenutno doseganje dveh odstotkov BDP. Dolgo časa je bil slovenski cilj, da to mejo dosežemo do leta 2030, a so nedavni geopolitični pretresi to spremenili. Premier Robert Golob je ob robu marčevskega izrednega vrha EU dejal, da bo Slovenija že pred letom 2030 dvignila obrambne izdatke na dva odstotka BDP, pred tem je v intervjuju za N1 omenjal dva odstotka "oziroma tudi kaj več".
Enako je prejšnji mesec na zasedanju zunanjih ministrov Nata zagotovila zunanja ministrica Tanja Fajon. Takrat je tudi spomnila, da ministrstvo za obrambo v sodelovanju s kabinetom predsednika vlade pripravlja strateški dokument, kako posodobiti Slovensko vojsko do leta 2040. V tem načrtu bo predvidoma določeno, kako bo Slovenija pospešila zviševanje proračunskih izdatkov.

Po navedbah obrambnega ministrstva s konca lanskega leta so sicer slovenski obrambni izdatki za letos ocenjeni na ravni 1,53 odstotka BDP, za leto 2026 pa na ravni 1,6 odstotka. Na vladi so ob tem že napovedali, da bodo predlagali uveljavitev nacionalne odstopne klavzule od fiskalnih pravil, k čemur je države članice pozvala Evropska komisija. Prav tako so izrazili zanimanje za denar iz 150-milijardnega finančnega instrumenta EU, ki je namenjen oboroževanju.

Premier Golob je sicer v omenjenem marčevskem intervjuju za N1 podrobneje razložil načrtovana dodatna vlaganja v obrambo, varnost in odpornost. "Varnost in obramba ni samo orožje. Varnost in obrambo gradimo na različne načine. Se je pa tudi v preteklosti v Sloveniji pokazalo, da smo, če smo se želeli osamosvojiti, morali imeti tudi orožje. Pri čemer pa samo orožje ni dovolj, kar v teh kompleksnih časih velja le še bolj," je dejal premier.

V intervjuju je poudaril še, da obramba, varnost in odpornost sestavljajo slovenski model. "Tudi ko bomo povečali izdatke, jih bomo po celotni verigi," je pojasnil Golob. Vendar Ruttejev predlog večji delež BDP namenja izključno obrambnim vložkom, medtem ko bi skrb za Natovo mobilnost in logistiko, ki jo je Golob tudi omenjal, padla v manjši del.